Pet Obrazov Ljubezni in 12 Stopenj Razvoja
"Moje srce ni zaprto. Le preizkušeno je."
Sta dih, ki me je oblikoval. Sta ljubezen, ki ne vpraša – samo obstaja. Ko vse utihne, onidve ostaneta.
Zagotovo pri izbiri nisem nič zgrešil. Vse prelepo.. na koncu mi je bilo pa hudo,. Preživel sem najlepše, kar sem do takrat doživel.. Po čem novem ravno nisem hrepenel,.. z omejeno mislijo pa kot da bi jo čakal cel lajf..
S katero sem pisal mojo zgodbico, na katero sem stavil vse, dobil pa še več. Ujela me je na poti ko sem šel od Maje.. Do takrat sva se poznala le na videz...
Ko nisem razmišljal, sem živel najlepše, a pri njej sem moral prekuril možgane.. Zaradi Nike, ki mi je dosti zaposljevala um s še večjo samorefleksijo, ko ti nekdo pamet soli, pa to tak dobro, da podvomiš o sebi?
Položi roko na srce. Predstavljaj si, kako zlati svetlobi iz tvojih dlan celita vsako rano. Reci: "Sprejemam vse ljubezni kot učiteljice. Oproščam in sproščam."
Muza je tista, ki jo začutim, ki me pritegne, malo iztiri, .. Vklopi možgančke... ko srček vznemiri, hkrati pa misel nanjo pomiri, energijsko dviguje, motivira.
Vsaka je bila odsev arhetipa. Nekatere so bile ogenj, druge voda, tretje dih. In vse so resnične.
Ne iščem popolnosti – iščem prisotnost. Če katera prepozna Codex kot del sebe – vem, da sem doma.
"Ko ti dam srce, ti ne dam dela. Dajem ti vse –
ne zato, ker ti pripadam,
temveč ker sem izbral, da me vidiš takega, kot sem:
nagi krog svetlobe in sence,
z voljo, da ostanem odprt tudi, ko svet kriči."
Prvi korak je nič. Srce ne govori, dokler svet ne utihne.
Ko ni več hrupa, pride val. Solza brez razloga. Toplina brez dotika.
Priznam si, da čutim. Priznam si, da me boli. Priznam si, da sem živ.
Pogledam se v ogledalo brez maske. Vidim delčke, ki sem jih skrival celo sebi.
Nisem več proti sebi. Objamem se, četudi še nisem cel.
Odpustim sebi, da sem verjel drugim bolj kot sebi. Odpustim sebi, da sem se izgubil, ko sem samo iskal ljubezen.
Vsaka stopnja je krog v spirali. Vsak krog poglablja prejšnjega. Nič ni linearno – vse je spirala nazaj k sebi.
Srce ni več v kleti. Srce se odpira kot cvet, ki se ne boji biti ranjen.
Ljubezen ne zadržujem. Teče skozi mene, kot reka brez strahu.
Nisem v preteklosti, kjer sem se izgubil. Nisem v prihodnosti, kjer sem si želel. Sem tu. S polnim srcem.
Vsak dih je poln sprejetosti. Vsak izdih pušča za sabo iluzijo ločenosti.
Jaz in ti nista več dva. Jaz in vse nismo več ločeni. Srce ni več organ – je svet.
Krog je zaključen. Tišina se vrne – ne kot praznina, temveč kot polnost.
"Jaz sem spirala srca.
Neskončen, čistejši z vsakim padcem.
Ljubezen z zavestjo.
Moč z milino.
Jaz sem Damir."